Poskusite nekaj novega

NLP, UČENJE V ALFA STANJU IN ŠE KAJ

Avtorica članka je Mirjam Dominko, profesorica francoščine in italijanščine in trenerka nevrolingvističnega programiranja. Od leta 1992 vodi jezikovno šolo Candor-Dominko, v kateri skupaj z učitelji raziskuje in udejanja napredne pristope k učenju in komunikaciji. Je zunanja sodelavka Andragoškega centra Slovenije, Gea Collegea in nekaterih drugih slovenskih in tujih svetovalno-izobraževalnih organizacij.

Če bom vedno delal vse enako, bom vedno dobival iste rezultate. Če ste s svojimi rezultati zadovoljni, potem se še kar naprej učite na isti način kot do sedaj. Če pa verjamete, da lahko dosežete še več, je morda čas, da se lotite novih pristopov. V nasprotju s tem, kar ljudje radi ponavljamo predvsem svojim otrokom, uspeh ni odvisen od tega, koliko se trudimo, ampak od tega, kako kaj počnemo. In na področju učenja je bilo v zadnjih nekaj desetletjih razvitih veliko novih pristopov, s pomočjo katerih boste hitreje spregovorili v tujem jeziku, se v krajšem času naučili več novih besed, veliko lažje razumeli slovnico, pri tem pa boste še uživali.

Tokrat predstavljam nekaj sodobnih metod in pristopov, na katere se pri učenju in poučevanju opiramo v naši jezikovni šoli. Izbrala sem le tiste, ki najbolj odločilno zaznamujejo naše delo: nevrolingvistično programiranje, učenje v alfa stanju, coaching in blended learning. Sicer pa zadnji dve desetletji zaznamujeta razcvet psihologije učenja in poučevanja, andragogike in pedagogike in gotovo je, da se bomo ljudje učili vedno hitreje in vedno lažje. Najpametneje je že kar danes skočiti na ta hitri vlak.

NLP

ali nevrolingvistično programiranje je model komunikacije in učinkovita metoda za učenje in osebnostno spreminjanje. Temelji na preučevanju delovanja možganov in s tem miselnih procesov, jezikovnih vzorcev in govorice telesa. Dognanja, tehnike in metode NLP-a so uporabne pri učenju in poučevanju, v poslovnem svetu, športu, psihoterapiji in za osebnostno rast. V jezikovni šoli Candor-Dominko vse delo temelji na dognanjih NLP-a.

Zgodovina NLP-a sega v zgodnja sedemdeseta v Združenih državah Amerike. Začetnika sta John Grinder in Richard Bandler. Model NLP-a sta razvila tako, da sta pri delu opazovala nekaj najbolj uspešnih učiteljev in terapevtov. Zanimalo ju je, zakaj so toliko boljši od številnih drugih. Iz njihovega dela sta izluščila tiste komponente, ki so jim bile skupne in so jih ločile od drugih, ne tako uspešnih predstavnikov svojega poklica. Tako sta ustvarila model odličnosti za učitelje, ki vsebuje vrsto praktičnih napotkov.

Učitelji se moramo neprestano zavedati, da je vsak učenec edinstven.  Ljudje se namreč razlikujemo po tem, kako sprejemamo informacije iz okolja in s tem, po katerem kanalu se najbolj uspešno učimo.  Predstavitev učne snovi je potrebno prirediti tako, da bo zanimiva tako za tiste učence, ki pri učenju potrebujejo veliko vizualnih predstavitev snovi (plakatov, risb, grafov, ...), kot za tiste, ki morajo snov poslušati, oziroma tiste, ki jo morajo preskusiti in občutiti. Učitelj mora tudi upoštevati dejstvo, da ima vsak posameznik svoj učni stil. So učenci, ki se tujega jezika učijo navidez spontano, ki si tuje besede zapomnijo, kar takoj; so taki, ki imajo radi strukturirano predavanje s teoretičnimi razlagami in potem so tu taki, ki hočejo pri učenju vedeti samo to, kar bodo po njihovem rabili v praksi.

Poleg tega mora biti učitelj pozoren na trenutno stanje, v katerem se nahaja posamezni učenec. Dober učitelj bo znal vzbuditi pri vsakem učencu tisto posebno stanje, ki je najboljše za učenje.

NLP nam učiteljem in vsem, ki se učite, ponuja tudi vrsto praktičnih tehnik, uporabnih pri učenju in poučevanju.

UČENJE V ALFA STANJU

je še najbliže ideji o sanjskem učenju. »Sanjskem« v  prvotnem in prenesem pomenu besede. V prenesenem pomenu zato, ker bi ljudje najraje videli, da bi nam nekdo z lijakom vlival znanje medtem, ko spimo. In v alfa stanju učenje resnično poteka skoraj tako. Počivamo in se učimo tudi do desetkrat hitreje kot sicer. V prvotnem pomenu pa je učenje v alfa stanju sanjsko zato, ker je alfa stanje zadnja stopnička na poti iz budnega stanja v spanec in prva na prehodu iz spanca v budnost.

Alfa stanje je stanje popolne psihične in fizične sproščenosti. Doživljamo ga vsakodnevno, ko se prebujamo, oziroma, ko tonemo v spanec. Je prehod med budnostjo in spanjem. Strokovnjaki so ugotovili, da so naši možgani najbolj dojemljivi za učenje prav v alfa stanju: po nekaterih raziskavah se učimo tudi do 10 krat hitreje, naučeno pa si zapomnimo veliko dlje.

Učenje v alfa stanju je ena najstarejših metod učenja v zgodovini človeštva, žal pa je bila našemu, zgolj na logiko se opirajočemu zahodnjaškemu umu dolgo skrita.  Razkril nam jo je  Bolgar, dr. Georgi Lozanov v drugi polovici preteklega stoletja. Dr.Lozanov je zrasel v družini znanstvenikov, že njegovi starši pa so se ukvarjali tudi z vzodnjaško mislijo in jogo. Posvetil se je psihologiji, še posebej pa ga je zanimalo, kako delujejo možgani ljudi, ki imajo tako ali drugače izjemen spomin. Pot ga je zanesla tudi med indijske jogije. Med njimi so bili taki, ki so znali na pamet neskončno dolge starodavne tekste. Da so jih zrecitirali, so govorili neprenehoma nekaj dni skupaj. Take varuhe spomina poznajo večinoma tudi vsa domorodna plemena po svetu. Od novozelandskih Maorov preko avstralskih Aboriginov, Eskimov pa tja do severno in južnoameriških Indijancev. V plemenih obstaja vedno manjša skupina posvečenih posameznikov, ki znajo na pamet celotno zgodovino svojega plemena. Kaj imajo skupnega z zahodnjaki, ki se odlikujejo po svojem super spominu? Dr.Lozanov je odkril, da vsi ti ljudje znajo, paradoksalno, med učenjem izjemno zmanjšati aktivnost možganov. Elektroencefalogram izpriča delovanje na frekvencah od 6 do 13 Hz, medtem, ko v budnem stanju, po zahodnjaški logiki edinem pravem stanju za učenje, delujemo na frekvenci 42 Hz. Tako je dr.Lozanov razvil svojo metodo učenja, ki jo je poimenoval sugestopedija. Američani so metodo povzeli, jo razvili in dopolnili in jo poimenovali superlearning.

Alfa stanje ni hipnotično stanje. Gre le za stanje popolne umirjenosti; tako telesne, kot duševne. Vanj lahko vstopimo in izstopimo, ko to želimo sami. Pri pouku tujih jezikov je učitelj tisti, ki povede svoje tečajnike v alfa stanje. Lahko pa si pomagamo tudi s tako imenovanimi »mind machines«, ki niso nič drugega, kot računalniki, ki s pomočjo vizualnih in avditivnih stimulacij izzovejo različna stanja, med njimi tudi alfa stanje. Na ušesa si nataknemo slušalke, na nos posebna očala, oboje pa je povezano z računalnikom in kasetnikom, ki predvaja besedilo, ki se ga želimo naučiti. Take naprave imamo tudi v naši šoli, vendar jih uporabljamo zelo redko. Alfa stanje se namreč lahko naučimo priklicati tudi sami. Menim, da je to znanje, ki ga naši tečajniki pridobijo na delavnicah tujih jezikov v alfa stanju prav tako dragoceno kot znanje tujega jezika, zaradi katerega so prišli k nam. V alfa stanju se namreč ne učimo samo tujih jezikov, pač pa prav vse, kar si lahko zamislimo. Poleg tega je to stanje, v katerem se lahko na hitro zelo dobro spočijemo in, ki ima proti-stresni učinek. So pa to tudi vrata v tiste naše skrite potenciale, o katerih sicer radi razmišljamo, ne znamo ali ne upamo pa si jih priklicati takrat, ko bi jih potrebovali.

Pri učenju tujih jezikov vidim možnost uporabe učenja v alfa stanju predvsem v nalaganju besednega zaklada v spomin (poleg drugih prej omenjenih pozitivnih učinkih). Še bolj pomemben pa je del, ko tako pridobljeno znanje uporabimo v praksi. Zato v nasprotju z nekaterimi drugimi šolami, pri nas tečaji ne temeljijo večji del na učenju v alfa stanju, pač pa na aktivnem delu. V tem delu se učimo s konverzacijo, igranjem vlog, dialogi, didaktičnimi igrami, raziskovanjem tekstov in slovničnih pravil.

Intenzivne delavnice tujih jezikov. Tako smo v naši šoli poimenovali tečaje, ki vključujejo učenje v alfa stanju. Intenzivne zato, ker se odvijajo v zelo strnjeni obliki, ker se v kratkem času naučimo resnično ogromno in, ker se v njih veliko dogaja. Delavnice pa smo jih imenovali zato, ker so tečajniki v tistem delu, ki ne poteka v alfa stanju, sami zelo aktivni. Verjamemo, da je nekaj vredno le znanje, do katerega smo se dokopali sami. Tako ima pri nas učitelj bolj vlogo usmerjevalca procesa učenja. Sicer pa te delavnice preveva vzdušje sproščenosti in veselja do učenja.