Gladko do znanja tujih jezikov

Avtorica članka je Mirjam Dominko, profesorica francoščine in italijanščine in trenerka nevrolingvističnega programiranja. Od leta 1992 vodi jezikovno šolo Candor-Dominko, v kateri skupaj z učitelji raziskuje in udejanja napredne pristope k učenju in komunikaciji. Je zunanja sodelavka Andragoškega centra Slovenije, Gea Collegea in nekaterih drugih slovenskih in tujih svetovalno-izobraževalnih organizacij.

Pred nami je jesen in začetek novega šolskega leta. Prelomnica tako za otroke, kot za odrasle. Otroci se bodo znova vsedli v šolske klopi, poprijeli bodo za glasbene instrumente, se vpisali v tečaje športa in tujih jezikov. Odrasli pa si bomo iz široke palete izobraževanja za odrasle izbrali tisto, kar najbolj potrebujemo ali nas najbolj privlači. Poleg formalnega izobraževanja se največ ljudi odloča za učenje tujih jezikov. Nekateri zaradi potrebe po znanju, drugi zato, ker jim je določen tuji jezik všeč, tretji pa morda zato, ker je to eden najbolj učinkovitih načinov za razgibavanje možganov in urjenje spomina. Da ne govorimo o tem, da si z učenjem tujih jezikov širimo obzorja! Pred to novo sezono učenja tujih jezikov si preberite nekaj napotkov, ki vam bodo učenje olajšali. Marsikateri mit o učenju mora pasti. Znanost s področja psihologije učenja namreč v zadnjem času napreduje z velikimi koraki in tako je marsikaj, kar je včasih v šoli veljalo za edino pravilno, sedaj drugače.

Pri učenju je potrebno mirno sedeti pri mizi: napaka! Poskusite se premikati, prikazovati to, kar se učite, zaplešite ob prijetnih ritmih in se zraven učite. Mnogo ljudi se lažje uči, če se smejo gibati in občutiti, doživeti stvari, ki se jih učijo. Morda sploh ne veste, da sodite mednje, saj smo morali pri učenju vedno sedeti pri miru. Opazujte svoje otroke in jim dovolite, da preskusijo različne strategije učenja.

Risanje miselnih vzorcev. Morda si mislite: »Kaj ima risanje opraviti z učenjem tujih jezikov!« Tistim, ki razmišljate v podobah, bo to olajšalo pomnjenje. Z miselnimi vzorci členimo: od bolj splošnega k posamičnemu; od abstraktnega h konkretnemu. S tem možganom olajšamo razvrščanje. Pri miselnih vzorcih uporabljamo barve in podobe. Tako si informacije lažje zapomnimo. Miselni vzorci omogočajo večsmerno učenje in ustvarjalnost. O tem, kako ustvarjamo miselne vzorce obstaja veliko literature. Vsem lahko koristi poznavanje te strategije učenja in razmišljanja, vizualni ljudje pa bi jo morali poznati.

Učenje novih besed. V šoli so nas učili, da si moramo sami ustvarjati svoje slovarje. Na levo stran smo zapisali besedo v tujem jeziku, na desno pa njen prevod v slovenščino. Po eni strani mi gre na smeh, ko se spomnim, koliko besed sem se morala naučiti, po drugi pa na jok, ko pomislim, koliko sem jih pozabila takoj po tem, ko sem jih oddrdrala pred profesorjem. Danes vemo, da to ni najboljši način za učenje novih besed. Možgani si jih lahko veliko bolje zapomnijo, če jih postavimo v njihovo naravno okolje. V stavek torej, za katerim stoji smisel, izkušnja, slika. Torej, če si želite izpisati nove besede v tujem jeziku, jih zapišite v stavku, v katerem ste jih spoznali. Najbolje bo, če bo ta stavek kratek in jedrnat. Poskusite njegov pomen narisati ali ga tako ali drugače predstaviti brez prevoda v slovenski jezik. Tako boste korak bližje k svojemu cilju, to je razmišljanju v tujem jeziku.

Branje literature v tujem jeziku. Lotite se branja, ki vas zanima. Če so to avtomobili, si kupite revijo o avtomobilizmu v jeziku, ki se ga učite. Če radi kuhate, spoznavajte tuje kuhinje v izvirnikih. Tudi popotniški vodniki vam bodo pomagali na poti do znanja tujih jezikov. Če imate radi romane, si izberite najprej lažje. V knjižnici boste našli množico beril, prirejenih za posamezne stopnje znanja. Važno je, da vas snov privlači. Za Dostojevskega v ruščini in Prousta v francoščini je še dovolj časa. Pomembno pa je, da pri branju poskušate izluščiti pomen celotnega besedila. Če razumete za kaj gre, ni potrebno, da v slovarju poiščete prevod prav vsake nove besede, ki jo srečate. Sploh pa ni nujno, da si vsako novo besedo izpišete. Tovrstno branje in učenje vam bo vzelo veliko časa in energije in marsikoga kmalu prav zaradi tega zapusti prvotno navdušenje. Izpišemo si besede, ki so ključne in pa take, ki se večkrat ponavljajo. Pa pozor: besede, ki se jih želite naučiti, si izpišite v kratkem, a celem stavku!

Čimveč pojte. Pojte popevke, ki imajo prijetno melodijo in ritem in so vam všeč. Tudi če ni čisto vse prav, kar zapojete, vam bo to koristilo. Podzavestno si boste zapomnili veliko novih besed, izgovarjali jih boste tako, kot to počnejo pevci in, kar je najvažnejše, pridobili boste frekvenco jezika, ki se ga učite. Pa še lepo vam bo. Koristilo bo tudi nekajminutno poslušanje tujih radijskih postaj dnevno. Ne pozabite: nič hudega ne bo, če ne boste takoj razumeli vsega, kar pripovedujejo. Razumeli boste vedno več.

Televizija ponuja možnost za učenje. Res je, da pretirano gledanje televizije škoduje in ubija ustvarjalnost. Pa vendar je lahko tudi koristno. V Sloveniji imamo veliko prednost pred večino drugih držav: tuje oddaje in filme gledamo in poslušamo v izvirniku, s podnapisi. Tako povezujemo sliko z zvokom in se nevede učimo tujih jezikov. Morda le majhen napotek: poskušajte čimveč pomena razbrati iz slike, imejte odprta ušesa in čim manj kukajte v podnapise. Sprva bo težko, potem pa boste spoznali, da gre vedno lažje.

Pogum in sporazumevanje v tujem jeziku. Vseskozi ugotavljam, da je pri nas stopnja znanja tujih jezikov veliko večja, kot pri drugih narodih. Žal pa smo Slovenci veliki perfekcionisti in bomo raje molčali, kot pa se pogovarjali s tujci, če nismo prepričani, da tuji jezik res dobro obvladamo. Ta naša lastnost je deloma posledica slabega odnosa do napak v šoli: če smo bili vprašani in smo se zmotili, smo bili grajani, dobili smo slabo oceno in sošolci so se nam smejali. Tako smo se naučili, da je bolje biti tiho. Preverjanje znanja je bilo iskanje neznanja. In žal je tako še marsikje v šolah. Napake so v resnici priložnost za učenje. V naših tečajih spodbujamo udeležence, da govorijo in, če naredijo napako, se iz nje vsi skupaj naučimo nekaj novega. Včasih pa jo preprosto spregledamo. Zato le pogumno, nič se ne bojte! Samo, če boste spregovorili, boste napredovali. Neverjetno je, kako pogovor steče, ko vržemo skrb čez ramo in, koliko lažje je vsakokrat znova!

Več ni vedno pravi odgovor. Včasih je potrebno drugače. To je predvsem napotek za starše, ki bdimo nad učenjem svojih otrok. Ni važno, koliko ur se učimo, važna je tehnika učenja. Če ugotovite, da ne gre, poskusite drugače. V šolah bi nas pravzaprav v današnji informacijski dobi, ko lahko pridemo prav do vseh podatkov, morali učiti predvsem strategij učenja in pridobivanja znanja. O tej temi si lahko veliko preberete v raznih priročnikih, pomagajo pa vam lahko tudi strokovnjaki s področja učenja. Marsikatera ura ali celo solza bo lahko prihranjena.

Raje večkrat, pa po malem, kot pa veliko naenkrat. Dandanes nam morda res primanjkuje časa. Pa vendar je, kot pri vseh dobrih stvareh, tudi z učenjem tako, da je bolje, da si ga privoščimo bolj pogosto, pa v manjših količinah. Tako bo njegov blagodejni učinek trajal dlje. Naši tečajniki, ki upoštevajo to pravilo, so navdušeni (pa tudi bolj uspešni od »kampanjcev«, op.M.D.)

»Za tuje jezike pa nisem« . Vam je ta stavek kaj znan? Zagotovo je to ena najbolj pogostih trditev, ki jih učitelji slišimo od naših tečajnikov. Najbolj pogostih in žal ena najbolj uničujočih. Morda je enako negativen samo še (tudi pogosto izrečen) stavek: »Za učenje sem prestar!« To sta dva predstavnika množične družine negativnih prepričanj, ki smo jih pridobili skozi življenje in, ki jih žal, prenašamo na svoje otroke. Prav žalostno je slišati starše, ki vpisujejo svojega otroka v tečaj tujega jezika, zraven pa v njegovi prisotnosti razlagajo, kako tako ali tako ne pričakujejo kakšnega velikega znanja, ker »smo pri nas doma vsi bolj gluhi za tuje jezike in sta taka tudi stric in teta, pa dedek in babica, pa pradedek ...« Dovolite sebi in svojim, da razvijejo vse svoje skrite potenciale! Negativna prepričanja in posledice, ki nam jih povzročajo, zahtevajo bolj obširno obravnavo, ki pa je v tem kratkem članku ne morem razviti. Morda prihodnjič. Zaenkrat mi verjemite, da so v večini primerov neosnovana in zelo slabo vplivajo na učenje.

Tako. Želela sem vam dati samo nekaj glavnih sestavin za recept za učenje tujih jezikov. Upam, da boste vsi, ki se boste odločili, da se učite angleško, francosko, nemško, italijansko ali katerikoli drugi jezik, v tem novem šolskem letu uživali, se zabavali in se veselili svojega napredka. Saj za to pravzaprav v življenju gre, kajne?

Mirjam Dominko