Gladko do znanja tujih jezikov
Avtorica Älanka je Mirjam Dominko, profesorica francoÅ¡Äine in italijanÅ¡Äine in trenerka nevrolingvistiÄnega programiranja. Od leta 1992 vodi jezikovno Å¡olo Candor-Dominko, v kateri skupaj z uÄitelji raziskuje in udejanja napredne pristope k uÄenju in komunikaciji. Je zunanja sodelavka AndragoÅ¡kega centra Slovenije, Gea Collegea in nekaterih drugih slovenskih in tujih svetovalno-izobraževalnih organizacij.
Pred nami je jesen in zaÄetek novega Å¡olskega leta. Prelomnica tako za otroke, kot za odrasle. Otroci se bodo znova vsedli v Å¡olske klopi, poprijeli bodo za glasbene instrumente, se vpisali v teÄaje Å¡porta in tujih jezikov. Odrasli pa si bomo iz Å¡iroke palete izobraževanja za odrasle izbrali tisto, kar najbolj potrebujemo ali nas najbolj privlaÄi. Poleg formalnega izobraževanja se najveÄ ljudi odloÄa za uÄenje tujih jezikov. Nekateri zaradi potrebe po znanju, drugi zato, ker jim je doloÄen tuji jezik vÅ¡eÄ, tretji pa morda zato, ker je to eden najbolj uÄinkovitih naÄinov za razgibavanje možganov in urjenje spomina. Da ne govorimo o tem, da si z uÄenjem tujih jezikov Å¡irimo obzorja! Pred to novo sezono uÄenja tujih jezikov si preberite nekaj napotkov, ki vam bodo uÄenje olajÅ¡ali. Marsikateri mit o uÄenju mora pasti. Znanost s podroÄja psihologije uÄenja namreÄ v zadnjem Äasu napreduje z velikimi koraki in tako je marsikaj, kar je vÄasih v Å¡oli veljalo za edino pravilno, sedaj drugaÄe.
Pri uÄenju je potrebno mirno sedeti pri mizi: napaka! Poskusite se premikati, prikazovati to, kar se uÄite, zapleÅ¡ite ob prijetnih ritmih in se zraven uÄite. Mnogo ljudi se lažje uÄi, Äe se smejo gibati in obÄutiti, doživeti stvari, ki se jih uÄijo. Morda sploh ne veste, da sodite mednje, saj smo morali pri uÄenju vedno sedeti pri miru. Opazujte svoje otroke in jim dovolite, da preskusijo razliÄne strategije uÄenja.
Risanje miselnih vzorcev. Morda si mislite: »Kaj ima risanje opraviti z uÄenjem tujih jezikov!« Tistim, ki razmiÅ¡ljate v podobah, bo to olajÅ¡alo pomnjenje. Z miselnimi vzorci Älenimo: od bolj sploÅ¡nega k posamiÄnemu; od abstraktnega h konkretnemu. S tem možganom olajÅ¡amo razvrÅ¡Äanje. Pri miselnih vzorcih uporabljamo barve in podobe. Tako si informacije lažje zapomnimo. Miselni vzorci omogoÄajo veÄsmerno uÄenje in ustvarjalnost. O tem, kako ustvarjamo miselne vzorce obstaja veliko literature. Vsem lahko koristi poznavanje te strategije uÄenja in razmiÅ¡ljanja, vizualni ljudje pa bi jo morali poznati.
UÄenje novih besed. V Å¡oli so nas uÄili, da si moramo sami ustvarjati svoje slovarje. Na levo stran smo zapisali besedo v tujem jeziku, na desno pa njen prevod v slovenÅ¡Äino. Po eni strani mi gre na smeh, ko se spomnim, koliko besed sem se morala nauÄiti, po drugi pa na jok, ko pomislim, koliko sem jih pozabila takoj po tem, ko sem jih oddrdrala pred profesorjem. Danes vemo, da to ni najboljÅ¡i naÄin za uÄenje novih besed. Možgani si jih lahko veliko bolje zapomnijo, Äe jih postavimo v njihovo naravno okolje. V stavek torej, za katerim stoji smisel, izkuÅ¡nja, slika. Torej, Äe si želite izpisati nove besede v tujem jeziku, jih zapiÅ¡ite v stavku, v katerem ste jih spoznali. Najbolje bo, Äe bo ta stavek kratek in jedrnat. Poskusite njegov pomen narisati ali ga tako ali drugaÄe predstaviti brez prevoda v slovenski jezik. Tako boste korak bližje k svojemu cilju, to je razmiÅ¡ljanju v tujem jeziku.
Branje literature v tujem jeziku. Lotite se branja, ki vas zanima. ÄŒe so to avtomobili, si kupite revijo o avtomobilizmu v jeziku, ki se ga uÄite. ÄŒe radi kuhate, spoznavajte tuje kuhinje v izvirnikih. Tudi popotniÅ¡ki vodniki vam bodo pomagali na poti do znanja tujih jezikov. ÄŒe imate radi romane, si izberite najprej lažje. V knjižnici boste naÅ¡li množico beril, prirejenih za posamezne stopnje znanja. Važno je, da vas snov privlaÄi. Za Dostojevskega v ruÅ¡Äini in Prousta v francoÅ¡Äini je Å¡e dovolj Äasa. Pomembno pa je, da pri branju poskuÅ¡ate izluÅ¡Äiti pomen celotnega besedila. ÄŒe razumete za kaj gre, ni potrebno, da v slovarju poiÅ¡Äete prevod prav vsake nove besede, ki jo sreÄate. Sploh pa ni nujno, da si vsako novo besedo izpiÅ¡ete. Tovrstno branje in uÄenje vam bo vzelo veliko Äasa in energije in marsikoga kmalu prav zaradi tega zapusti prvotno navduÅ¡enje. IzpiÅ¡emo si besede, ki so kljuÄne in pa take, ki se veÄkrat ponavljajo. Pa pozor: besede, ki se jih želite nauÄiti, si izpiÅ¡ite v kratkem, a celem stavku!
ÄŒimveÄ pojte. Pojte popevke, ki imajo prijetno melodijo in ritem in so vam vÅ¡eÄ. Tudi Äe ni Äisto vse prav, kar zapojete, vam bo to koristilo. Podzavestno si boste zapomnili veliko novih besed, izgovarjali jih boste tako, kot to poÄnejo pevci in, kar je najvažnejÅ¡e, pridobili boste frekvenco jezika, ki se ga uÄite. Pa Å¡e lepo vam bo. Koristilo bo tudi nekajminutno posluÅ¡anje tujih radijskih postaj dnevno. Ne pozabite: niÄ hudega ne bo, Äe ne boste takoj razumeli vsega, kar pripovedujejo. Razumeli boste vedno veÄ.
Televizija ponuja možnost za uÄenje. Res je, da pretirano gledanje televizije Å¡koduje in ubija ustvarjalnost. Pa vendar je lahko tudi koristno. V Sloveniji imamo veliko prednost pred veÄino drugih držav: tuje oddaje in filme gledamo in posluÅ¡amo v izvirniku, s podnapisi. Tako povezujemo sliko z zvokom in se nevede uÄimo tujih jezikov. Morda le majhen napotek: poskuÅ¡ajte ÄimveÄ pomena razbrati iz slike, imejte odprta uÅ¡esa in Äim manj kukajte v podnapise. Sprva bo težko, potem pa boste spoznali, da gre vedno lažje.
Pogum in sporazumevanje v tujem jeziku. Vseskozi ugotavljam, da je pri nas stopnja znanja tujih jezikov veliko veÄja, kot pri drugih narodih. Žal pa smo Slovenci veliki perfekcionisti in bomo raje molÄali, kot pa se pogovarjali s tujci, Äe nismo prepriÄani, da tuji jezik res dobro obvladamo. Ta naÅ¡a lastnost je deloma posledica slabega odnosa do napak v Å¡oli: Äe smo bili vpraÅ¡ani in smo se zmotili, smo bili grajani, dobili smo slabo oceno in soÅ¡olci so se nam smejali. Tako smo se nauÄili, da je bolje biti tiho. Preverjanje znanja je bilo iskanje neznanja. In žal je tako Å¡e marsikje v Å¡olah. Napake so v resnici priložnost za uÄenje. V naÅ¡ih teÄajih spodbujamo udeležence, da govorijo in, Äe naredijo napako, se iz nje vsi skupaj nauÄimo nekaj novega. VÄasih pa jo preprosto spregledamo. Zato le pogumno, niÄ se ne bojte! Samo, Äe boste spregovorili, boste napredovali. Neverjetno je, kako pogovor steÄe, ko vržemo skrb Äez ramo in, koliko lažje je vsakokrat znova!
VeÄ ni vedno pravi odgovor. VÄasih je potrebno drugaÄe. To je predvsem napotek za starÅ¡e, ki bdimo nad uÄenjem svojih otrok. Ni važno, koliko ur se uÄimo, važna je tehnika uÄenja. ÄŒe ugotovite, da ne gre, poskusite drugaÄe. V Å¡olah bi nas pravzaprav v danaÅ¡nji informacijski dobi, ko lahko pridemo prav do vseh podatkov, morali uÄiti predvsem strategij uÄenja in pridobivanja znanja. O tej temi si lahko veliko preberete v raznih priroÄnikih, pomagajo pa vam lahko tudi strokovnjaki s podroÄja uÄenja. Marsikatera ura ali celo solza bo lahko prihranjena.
Raje veÄkrat, pa po malem, kot pa veliko naenkrat. Dandanes nam morda res primanjkuje Äasa. Pa vendar je, kot pri vseh dobrih stvareh, tudi z uÄenjem tako, da je bolje, da si ga privoÅ¡Äimo bolj pogosto, pa v manjÅ¡ih koliÄinah. Tako bo njegov blagodejni uÄinek trajal dlje. NaÅ¡i teÄajniki, ki upoÅ¡tevajo to pravilo, so navduÅ¡eni (pa tudi bolj uspeÅ¡ni od »kampanjcev«, op.M.D.)
»Za tuje jezike pa nisem« . Vam je ta stavek kaj znan? Zagotovo je to ena najbolj pogostih trditev, ki jih uÄitelji sliÅ¡imo od naÅ¡ih teÄajnikov. Najbolj pogostih in žal ena najbolj uniÄujoÄih. Morda je enako negativen samo Å¡e (tudi pogosto izreÄen) stavek: »Za uÄenje sem prestar!« To sta dva predstavnika množiÄne družine negativnih prepriÄanj, ki smo jih pridobili skozi življenje in, ki jih žal, prenaÅ¡amo na svoje otroke. Prav žalostno je sliÅ¡ati starÅ¡e, ki vpisujejo svojega otroka v teÄaj tujega jezika, zraven pa v njegovi prisotnosti razlagajo, kako tako ali tako ne priÄakujejo kakÅ¡nega velikega znanja, ker »smo pri nas doma vsi bolj gluhi za tuje jezike in sta taka tudi stric in teta, pa dedek in babica, pa pradedek ...« Dovolite sebi in svojim, da razvijejo vse svoje skrite potenciale! Negativna prepriÄanja in posledice, ki nam jih povzroÄajo, zahtevajo bolj obÅ¡irno obravnavo, ki pa je v tem kratkem Älanku ne morem razviti. Morda prihodnjiÄ. Zaenkrat mi verjemite, da so v veÄini primerov neosnovana in zelo slabo vplivajo na uÄenje.
Tako. Želela sem vam dati samo nekaj glavnih sestavin za recept za uÄenje tujih jezikov. Upam, da boste vsi, ki se boste odloÄili, da se uÄite angleÅ¡ko, francosko, nemÅ¡ko, italijansko ali katerikoli drugi jezik, v tem novem Å¡olskem letu uživali, se zabavali in se veselili svojega napredka. Saj za to pravzaprav v življenju gre, kajne?
Mirjam Dominko
